Kanadčani so se odločili za bojkot potovanj v ZDA in ameriških izdelkov, vključno z alkoholom, kot odgovor na carine, ki jih je uvedel ameriški predsednik Donald Trump. Kanadska centralna banka je že zaznala ta trend. Ameriški veleposlanik v Kanadi, Pete Hoekstra, je izjavil, da Trump Kanadčane, ki se izogibajo potovanjem v ZDA in prepovedujejo prodajo ameriškega alkohola, meni za 'nesramne' in 'neprijetne'. Premier Britanske Kolumbije, David Eby, je kritiziral te izjave, saj meni, da ameriško vodstvo ne razume, kako žaljive so. Dežela Britanska Kolumbija je med provincami, ki so prepovedale prodajo ameriškega alkohola v trgovinah, ki jih upravlja država, po tem, ko je Trump uvedel visoke carine na kanadsko blago. Veleposlanik Hoekstra je te poteze Kanade označil za takšne, ki ne pošiljajo pozitivnih signalov o odnosu Kanade do ZDA.

Število smrtnih žrtev ruskega napada z droni in raketami na Kijev je naraslo na 14, med njimi so trije otroci. V Iran se vračajo inšpektorji Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA). V Grčiji je podsekretar za zdravje Marios Themistokleous komentiral smrt 79-letnice na otoku Egina, ki je umrla zaradi pomanjkanja reševalnega vozila, in priznal, da je prišlo do napake.

Zaveznice Venezuele, med njimi Kolumbija, Kuba, Iran in Rusija, so ostro obsodile vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli, ki se je odvilo po poročilih o eksplozijah v Caracasu in drugih delih države. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je izrazil globoko zaskrbljenost nad dogodki, ki jih je Nicolás Maduro pred svojim zajetjem označil za hudo ameriško agresijo. Napad je neposredna eskalacija napetosti, ki so se stopnjevale že od leta 2025, ko so ZDA izvajale vojaške operacije proti domnevnim narkokartelom v regiji. Medtem ko so zaveznice Caracasovih oblasti napad označile za kršitev mednarodnega prava, so se v Argentini na novice o zajetju Madura odzvali z odobravanjem. Predsednik Javier Milei je proslavil aretacijo venezuelskega voditelja, kar kaže na globoko ideološko razpoko v latinskoameriški regiji. Izrael je prek vodje opozicije Yairja Lapida poslal opozorilo iranskemu režimu, naj pozorno spremlja usodo svojih zaveznikov v Južni Ameriki, Španija pa je pozvala k pogajalskemu izhodu iz nastale krize.

Finski politik Armando Memma iz konservativne stranke Zavezništvo svobode je kritiziral odziv Kaje Kallas na poročila o napadu ukrajinskih brezpilotnih letal na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Memma meni, da bi morala Kallas obsoditi napad, če se izkaže za resničnega.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Indijska vlada je uradno izrazila globoko zaskrbljenost nad razmerami v Venezueli po ameriški vojaški operaciji, v kateri so sile Združenih držav Amerike zajele predsednika Nicolása Madura. Uradni New Delhi je vse vpletene strani pozval k mirnemu reševanju sporov prek dialoga, hkrati pa poudaril, da pozorno spremlja razvoj dogodkov in podpira blaginjo venezuelskega ljudstva. Indijski odziv odraža previdno diplomatsko držo do drastičnih sprememb v regiji. Sočasno so Združene države Amerike v soboto pozno zvečer preklicale omejitve v zračnem prostoru nad Karibi, ki so bile uvedene med izvedbo vojaškega posega. Prepoved komercialnih letov, ki je bila vzpostavljena za zagotavljanje varnosti med operacijo zajetja Madura, ni več v veljavi, kar nakazuje na stabilizacijo neposrednega operativnega okolja po končanem napadu. Bela hiša s tem korakom postopoma normalizira civilni promet v regiji.

Afriška unija je izrazila globoko zaskrbljenost in ostro obsodila vojaško operacijo Združenih držav Amerike, v kateri je bil zajet venezuelski predsednik Nicolás Maduro. Organizacija je dejanje označila za ugrabitev in kršitev mednarodnega prava, ob tem pa poročala o dodatnih vojaških napadih na venezuelske državne institucije. V uradni izjavi je panafriška organizacija poudarila nujnost spoštovanja suverenosti, ozemeljske celovitosti in pravice narodov do samoodločbe v skladu z Ustanovno listino Združenih narodov. Panameriška kriza se je stopnjevala po neposrednem ukazu ameriškega predsednika Donalda Trumpa za izvedbo operacije, ki jo Washington utemeljuje z obtožbami o narkoterorizmu. Afriška unija je v odzivu pozvala k vključujočemu političnemu dialogu med samimi Venezuelci kot edini poti do trajne rešitve notranjih sporov. Pozvali so vse vpletene strani k zadržanosti in odgovornosti, hkrati pa izrazili solidarnost z venezuelskim ljudstvom v trenutku, ko so prestolnico Caracas stresle eksplozije in zračni napadi.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko in tadžiški predsednik Emomali Rahmon sta ostro obsodila domnevni ukrajinski napad z droni na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Lukašenko je dogodek označil za najekstremnejšo obliko državnega terorizma in poudaril, da gre za nedopustno dejanje na najvišji ravni oblasti. Ob tem se je vprašal o dejanskih motivih in koristih takšnega napada, če se navedbe izkažejo za resnične. Obsodbam se je pridružil tudi Tadžikistan, kjer je predsednik Rahmon napad označil za kontraproduktiven in nesprejemljiv. Do odzivov prihaja v času povečanih napetosti med Moskvo in Kijevom, potem ko je Kremelj obtožil Ukrajino poskusa atentata oziroma sabotaže na rusko državno vodstvo. Ukrajinska stran je vse obtožbe že predhodno zavrnila kot neutemeljene, medtem ko Rusija napoveduje povračilne ukrepe in vztraja pri interpretaciji dogodka kot terorističnega dejanja, ki ga podpira Zahod.

NATO je okrepil protipodmorniške operacije v Norveškem morju po poročilih o ruski podmornici, ki naj bi ogrožala ameriško letalonosilko USS Gerald R. Ford. Kraljevo britansko letalstvo se je pridružilo ameriškim in norveškim silam pri iskanju podmornice. Ameriška mornarica je tudi napotila letalo E-6B Mercury v Greenland za arktično obrambo in izvajala vaje z jedrskimi podmornicami.

Priyanka Gandhi, vplivna indijska političarka, je kritizirala Izrael zaradi njegovih dejanj v Gazi in ga obtožila »genocida«. Izraelski veleposlanik v Indiji, Reuven Azar, je te obtožbe zavrnil kot »sramotno prevaro« in ji svetoval, naj ne verjame številkam, ki jih posreduje Hamas. Gandhi je tudi obsodila molk indijske vlade glede izraelskega napada na Palestino in izpostavila umor novinarjev Al Jazeere.